Tovrstnemu pisanju sem se izogibala, ampak mogoče pa je čas, da kdaj napišem tudi kaj v to smer…po moje.
Mogoče bo komu vse skupaj preveč, mogoče bo komu smešno, mogoče bo pa komu zavibriralo,…kakorkoli, vse je ok. Spusti kar ne čutiš, ne rabiš vzeti za svoje. Jaz samo predajam, kar čutim na nekih nivojih. Izražam svojo resnico…lahko da je samo zgodbica, lahko da je samo moja domišljija. Dovolim si izraziti na glas.
Sama čedalje bolj opažam, kako se naše duše želijo utelesiti. Hočemo ali nočemo se to dogaja. Dogaja pa se postopoma, saj je to lahko zelo naporen proces za telo. Enim bolj, drugim manj. Vse je odvisno tudi od izvora duše, kakšna so njena prejšnja življenja, oblike, izkušnje zdaj in prej,…
Seveda imamo povezavo z dušo od rojstva, duša se naseli v telo (prenesejo se podatki) in lahko, da že v trebuhu zapusti svoje telo in je na njega »samo pripeta«, če je njeno okolje v neharmoničnem okolju matere. Zato je nosečnost zelo pomemben proces za življenje duše, ampak seveda je tudi nosečnost del izkušnje, za katero se duša odloči, kako bo prispela v to življenje. Nekatere duše celo v trebuhu zapustijo to telo in zgodi se menjava duš, tudi to se dogaja med drugim…ena izmed teh sem tudi sama. Vskočila sem v to telo, namesto druge duše, ki je predčasno zapustila to telo, to je bila njena izkušnja, začutiti to vibracijo. In to mi je prineslo točno določene izzive na moji poti v življenju, da sem se lahko učila točno to, kar sem se morala.
Da preidem k bistvu kaj želim povedati…duše se čedalje bolj utelešajo, njihov namen tukaj v tem času in prostoru se želi izpolniti. Vsaka duša, ki je prišla je vedela, kaj se bo dogajalo v tem času, v katerem zdaj živimo (večina nas je na to pozabila in ponovno se moramo spomniti).
Živimo v času, ki je popolnoma nov, drugačen, ki se še ni zgodil v celotni zgodovini…saj vsi poznamo rek, zgodovina se ponavlja, ampak tokrat bo drugače…ustvaril se je program, katerega del bomo tudi mi, oz bomo del kreacije, kot vsak posameznik, kot kolektivna zavest. Kaj točno se bo zgodilo, se seveda še ne ve, ker je vse odvisno od vseh nas.
Duše se utelešajo, želijo izkušnjo sebe v celoti v tej realnosti, tej fizični obliki. Za telo pa zna biti to res izziv. Telo je zelo velik in pomemben dejavnik, saj je lociran v tej dimenziji in brez njega ni izkušnje duše. Zato rabi našo posebno pozornost, sprejemanje, ljubezen in negovanje. Je tudi zakladnica naših izkušenj in zapisov, ki se hranijo v naši DNK vijačnici. Duša je zelo visoke vibracije, telo je nizka vibracija in vse skupaj se mora skalibrirati in uskladiti, da se lahko zgodi utelešenje. Ker je telo polno vseh naših podatkov, katere smo prejeli ob prvem stiku duša-telo, je to res kompleksen proces.
Kaj to pomeni, to pomeni da, poleg vibracije naše duše in vseh ostalih zunanjih energijskih dogajanj (Sonce, Zemlja, ostali planeti, kolektivna zavest, entitete vseh vrst, vsakodnevni izzivi, matrica, sistem…) je to res izziv za telo…bolj kot se sidra naša duša, naša esenca, svetloba,…bolj pritiska na telo in bolj se harmonizira energija in s tem iz telesa pritiska vse kar je nižje vibracije. In seveda bolj kot se upiramo temu toku, bolj kot zaviramo ves proces (ki seveda ni lahek), bolj gnete, bolj se trudi in pritiskat naprej…vsi težki občutki prihajajo na plan z namenom, da se osvobodijo, da energija steče, …vsa čustva in občutki, so energija v gibanju. Ker pa smo polni blokad in zaviramo proces ob tem lahko zelo trpimo…in energije bodo samo še bolj in bolj pritiskale na nas…zavoljo da se osvobodimo, ustvarimo pretok. Zato je pomembno, da si dovolimo v procese samozdravljenja, da delamo na sebi, se družimo z isto mislečimi, da vidimo da nismo nori v vsem tem, da delimo med sabo svoje izkušnje, se učimo drug od drugega in se opominjamo drug drugega kdo smo.
Več kot nas bo, lažje bomo shiftali kolektivno zavest. Zato, spremeni (sprejmi) sebe in spremenil (sprejel) boš svoj (naš) svet.
Pomemben je vsak posameznik, tudi ti, pomembno je, da se vsak spomni kdo je, da ponovno spozna svojo vrednost, se zave, kdo je…ozavesti, utelesi sebe. Svojo dušo. Svoje sebstvo. Svojo kodo.
In potem odpade želja po individualnosti, ker postaneš del celote, ampak hkrati si pa še vedno individum znotraj te enosti, ki je vse kar mi smo, jaz sem ti in ti si jaz, vsak s svojo vibracijo-kodo.
Si točno določena koda, ena in edina v tej celoti.
Zato, je vsak tako dragocen. Tudi ti, ne glede na to kako si v tem momentu.
Ker nihče drug, namesto tebe ne more dati tega, kar lahko daš ti tej celoti. Točno takšen tukaj in zdaj, v vsakem momentu.
Vsak košček te sestavljanke je pomemben, brez tebe in tvoje zgodbe, tvoje kode, ni te celote.
Zato mi je ljub simbol roža življenja, ker ponazarja to celoto, ker seme življenja ponazarja tebe, mene,…skupaj tvorimo rožo življenja.
Zato imam tudi rada sveto geometrijo, ker se mi zdi logična. Ker je koda.
Ne zgubljaj se v drugih, ampak bodi točno to kar si.
To kar ti je namen postati, to kar življenje želi od tebe.
Ne moremo biti vsi pevci, zdravniki, smetarji, kuharji, šivilje, umetniki, zdravilci, tajnice, vrtnarji,…
Ker ima življenje točno določeno vlogo za nas, včasih pa trmarimo z glavo v nekaj drugega. In to je dušna pogodba, ki smo jo napisali predno smo prišli.
Vedno imamo svobodno voljo, da od nje odstopamo, ampak posledice nosimo sami.
Vedno imamo to možnost, da spreminjamo (reprogramiramo), kar se spremeniti da. Vedno.
Bolj kot slediš življenju, lažje gre…bolj kot se upiraš življenju, težje je.
Vem da je kruto (kadar smo v bolečini), ampak vsaka duša si je izbrala točno to kar sedaj živi. Izbrala si je glede na prejšnja življenja in glede na izkušnje, ki jih rabi oz. želi izkusiti.
Bolečina te lahko nauči, kar te ljubezen ne more. Bolečina je faza na poti k ljubezni.
Tukaj smo zaradi duše, njenega izkušanja življenja na Zemlji in nabiranja novega znanja.
Tukaj lahko dobi res specifično znanje, kjer ga nikjer drugje ne more dobiti…in kot rada rečem, da je Zemlja bootcamp za duše 🙂 …za pogumne duše. Veliko duš bi bilo rado tukaj, ampak nimajo te možnosti.
