ODNOS DO ŽIVLJENJA

ČE POGLEDAŠ VSE IZ ENERGIJSKEGA NIVOJA, KER VSE JE ENERGIJA, SE VZPOSTAVI ČISTO DRUG POGLED, FORMA IN STRUKTURA…IN NAJBOLJ VAŽNO JE, DA IMAM DO TEGA NEK ODNOS. NE, DA SE MI J*BE IN MISLIM ZGOLJ IN SAMO NA SVOJE POTREBE. 

Že ko sva se preselila, sem do kraja kjer sva sedaj, čutila ogromno hvaležnosti. 

Hvaležnost do prostora samega, majhnega koščka na tej lepi Zemlji, na katerem lahko bivam.

Povezala sem se z bitji narave in bitji prostora. Hvaležnost pa sem čutila tudi do ljudi pred nama, saj zaradi njih tukaj bivanje nebi bilo mogoče, vsaj ne v takšni obliki kot je sedaj in da je to bilo možno takoj. 

 

Na zemljiščih kjer so že pred tem bivali ljudje, pa je vedno tudi ogromno različnih energij in zgodb. 

 

Na parceli je bil postavljen tudi majhen hlevček, ki je bil že kar v slabem stanju, no in danes se podira…dela se prostor za novo. Pred tem, sem že v ponedeljek vse izpraznila, skurila kar je bilo za skurit in napolnila prikolico s stvarmi, ki niso več za uporabo. Na koncu sem na ogenj za blagoslov in zahvalo vrgla dišeče ciprese, ki so prekadile celotno parcelo, hlevček in hišo. 

Ko sem slišala zvok drobljenja hlevčka, me je stisnilo v prsih, pritekle so mi solze…takoj sem vedela koga čutim. Prižgala sem svečko in pojavila se je pesem, pesem žalosti in slike…koliko truda so ljudje vložili in koliko odrekanja v letih pred nami, ko ni bilo vsega na dosegu rok, kot je to danes. Vse so delali na roke, veliko potu in napora je šlo skozi telesa. Včasih so ljudje bili veliko bolj hvaležni, kot smo danes. Tudi vse se bolj ali manj dela brez občutka in spoštovanja…ravno to te duše rabijo, če tudi niso več prisotne tukaj v tej realnosti, če tudi so že na drugi strani, čutijo, vidijo,…mogoče ne gre toliko za te ljudi, kot gre za energije, ki so se ustvarile tukaj, so en del njih.

 

Tudi jaz sem zgolj energija, v zgoščeni (telo) in manj zgoščeni formi (duša)…tako je z vsako stvarjo, ki jo gledamo, tipamo, vohamo,…ali pa samo čutimo. Če pogledaš vse iz energijskega nivoja, ker vse je energija, se vzpostavi čisto drug pogled, forma in struktura…in najbolj važno je, da imam do tega nek odnos. Ne da se mi j*be in mislim zgolj in samo na svoje potrebe.

 

Tako vse postane sveto in ta svetost komunicira s tabo in deluje s tabo. 

 

Za odnos gre…pa da ne pričakujem to od drugih, ker važno je, kako delujem jaz…takrat, ko nihče ne gleda. 

 

 

 

 

 

 

 

Preberite tudi:

Utelešenje

Tukaj smo zaradi duše, njenega izkušanja življenja na Zemlji  in nabiranja novega znanja. Tovrstnemu pisanju sem se izogibala, ampak mogoče pa je čas, da kdaj napišem tudi kaj v to smer…po moje.   Mogoče bo komu vse skupaj preveč, mogoče bo komu smešno, mogoče bo

SVET KREACIJ

Danes bom dolga…če se ti da brati Danes vam zaupam eno resnično zgodbo iz mojega sveta kreacij…5-6 let nazaj, sem delala amulete, ki sem jih poimenovala “Čarobnice”, verjetno sem že omenila kdaj…kar nekaj jih je nastalo takrat, ampak sem v enem trenutku prekinila to vez…bili

DAN KULTURE

Na današnji dan kulture, z vami podelim tole čudovito pesem, meni zelo drage Romane Ercegovic. _________________________________MEDTEM KO ČUDEŽ ČAKA NATEPrišla boš nazaj na tvoje svete krajein prinesla boš svetlobo,ki si jo skrivala v sebi. Vsa ta leta,vsa stoletja.Odkrila boš globino ljubezni,kakršne še nisi poznala.Za katero