SVET KREACIJ

Danes bom dolga…če se ti da brati Danes vam zaupam eno resnično zgodbo iz mojega sveta kreacij…5-6 let nazaj, sem delala amulete, ki sem jih poimenovala “Čarobnice”, verjetno sem že omenila kdaj…kar nekaj jih je nastalo takrat, ampak sem v enem trenutku prekinila to vez…bili so zelo transformativni in sem se jih kar nekako bala, oz odziva ljudi. Bili so tako zelo pozitivni, kot kakšen negativen vmes in ravno ti so me prestrašili in mi povzročili nek strah v meni, kaj pa če delam kaj narobe…tega občutka se kar nisem mogla znebiti in sem zaključila z njimi.Spomnim se odziva ene osebe, ko sva se dobili, je ob predaji amuleta jokala, kot da je dobila nekaj nazaj, kar je dolgo iskala (tudi sama je to izrazila), iz nje je kar teklo…obe dve sva bili navdušeni nad alkimijo. Mislim da je bil drugi dan za tem, me pokliče in reče, če vem kaj delam, da se ful slabo počuti itd…seveda sem bila presenečena in šokirana, saj je bil tokrat čisto drugačen odziv iz njene strani…kaj sem naredila, sem se cel pogovor spraševala?! Nisem razumela. Odprla se mi je ena prastara rana, spomin izpred ne vem koliko časa nazaj. Spomnim se, kako sem po tistem klicu stekla ven iz hiše kjer sem takrat še živela, bila je že noč, padla sem na kolena ob strugi in začela ful jokati. Kaj sem storila, Bog povej mi kaj sem storila, ne želim nikomur nič slabega! Če delam karkoli narobe, prosim da takoj to prekineš, mi pokažeš to, preprečiš! Ne želim škodovati ljudem! Nikoli več ne bom delala tega, če ni prav, prosim povej mi, če delam kaj narobe! Ulegla sem se na Zemljo in jokala in ji predajala svojo bolečino in strah. Tista noč je bila dolga, nikakor nisem mogla zaspati z mislijo, da nekaj kar me tako polni in povezuje s prostorom v meni, ki mi je najbolj svet, da je s tem nekaj narobe, da je tam nekaj slabega. Naslednji dan me ta ista oseba kliče in reče, veš odprla se mi je ena stara rana, ki me je čisto pretresla, vem kaj je, moj proces je to, amulet mi je sprožil proces samozdravljenja. Da ne govorim kakšna skala se mi je odvalila iz srca…ojoj…še zdaj me strese. Tako predajamo svojo moč drugim, ko ne verjamemo vase. Vsi mi. Takrat so se mi odprle rane iz življenj čarovništva in obe dve sva se našli v tej zgodbi in obe dve dobili ogromno iz tega. Res je bila zanimiva zgodba. In vesolje mi je pokazalo takrat, da je vse ok, da nisem naredila nič narobe. Ne morem povedati, kako zelo se mi je odleglo. Amuleti so delovali kot da odstirajo iluzijo pri človeku. Oz. so podprli pri človeku to, kar je rabil v danem trenutku. Čeprav nisem takrat dajala kakšne pozornosti na to, je očitno v meni neko znanje iz nekod nekje oz. karkoli to je…ki deluje globoko transformativno. Ampak samo pri tistih, ki jih resnično pokliče iz srca…ne zato, ker mi je všeč, ker je lepo ali pa jaz bi tudi. Resnično stvar deluje, če pride iz polja klica duše ali srca. Nekako sem spoznala, da je moja energija takšna, da deluje na takšen način. Enkrat mi je rekel moj učitelj, vidiš ljudi v globine, marsikomu to ne bo všeč in zaradi tega marsikomu ne boš všeč. Na koncu, tudi njemu nisem bila všeč, ko sem ga videla preko iluzije. Jaz sem si želela (ego), da bi moje delo podprlo pri ljudeh samo dobro, ampak seveda v človeku ni samo ljubezen in samo “dobro”, so tudi iluzije, strahovi,…s tem pridobimo možnost, da se nekaj stransformira in naredi prostor ljubezni in temu kar nas čaka na poti za naše najvišje dobro. To sem jaz, čeprav še vedno nisem popolnoma tega sprejela priznam. Prijateljica me že zelo dolgo vzpodbuja, da jih obudim in pričnem spet z izdelavo, jaz pa se ji spretno upiram . In lani se je našla ena duša, ki si je zaželela kode, ki bi jih lahko nosila. Takoj sem pred oči dobila amulet. Ampak nisem bila pripravljena še na njega…minilo je eno leto skoraj in ga zagledam, …amulet. Ojoj Pomislila sem, joj saj je ne upam niti kontaktirat. Čez par dni me sama kontaktira in reče, pripravljena sem…samo nasmejala sem se. In še popotnico mi je dala, uživaj v izdelavi, še večji nasmeh je prišel na moja usta in radost v srce. Točno to…uživaj! Vesela sem, da mi je bilo dano spet izdelati en amulet. Zame je vsaka kreacija močno popotovanje, zato na žalost pri meni vse traja malo dlje. Ampak vidim, da je vedno vse tako kot mora biti, ogromno dokazov dobim. Samo mene kdaj grize, joj še kar nisi naredila…če ne gre! Na silo ne gre. Sem dala namero, da malo pritisnemo naprej da ni več časa za čakanje…tako da počasi se trudimo in prizemljujem vsa naročila, katera čakajo…ena res že zelo dolgo. Ni vedno tako, pri nekaterih kreacijah pa. Hvaležna sem za to, da me začutite in me sprejmete tudi takšno kot sem. Ni pa vse za vse, tudi jaz ne, kot rada rečem ..eni začutijo, drugi ne, enim je vau, drugim je kar nekaj…vse je prav! To pa je odziv na amulet …menda pride še zapestnica